Z NOVIM STEČAJNIM ZAKONOM BI OMEJILI ŠPEKULANTE

Po poročanju MMC RTV SLO naj bi novela stečajnega zakona omejila število tako imenovanih špekulativnih osebnih stečajev, kjer dolžniki dosežejo odpust dolgov, a pred njihovo razglasitvijo uspešno skrijejo premoženje.

Inštitut osebnega stečaja se je v svojem namenu izrodil, opozarja pravosodni minister Goran Klemenčič. Namesto da bi služil odpustu dolgov za poštene, a nesrečne dolžnike, ga predvsem zlorabljajo drugi. “Ker je vse več takšnih ali drugačnih špekulantov, pripadnikov gospodarske in še kakšne druge elite, ki ta institut uporablja zato, da se zaščiti pred rubežniki,” je dejal.

Obveznosti upnikov in upraviteljev
Zato nekaj dodatnih ovir za odpust obveznosti. A vodja stečajnega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Mateja Dobovšek pravi, da te ovire obstajajo že zdaj.“Npr. zakon že zdaj določa, da se lahko opravi stečaj tudi nad pozneje najdenim premoženjem. Se pravi, to je tudi premoženje, ki je nekje skrito,” je pojasnila.

Dobovškova opozarja tudi na vlogo stečajnih upraviteljev kot upnikov. “Zakonska obveznost upravitelja je, da izdela otvoritveno poročilo, kar pomeni, da mora najti vse premoženje, ki ga ima dolžnik, in tudi ugotoviti, kateri posli so izpodbojni. Tu pa bi mu lahko bistveno pomagali upniki, ki imajo informacije glede dolžnika,” je dodala.

V zbornici stečajnih upraviteljev so prepričani, da bo novela prispevala k učinkovitejšemu vodenju osebnega stečaja. Špekulacij naj bi bilo manj, saj bo treba po novem ob nameravani prevari premoženje poskriti kar pet let pred nameravano sprožitvijo osebnega stečaja.

Novela precej širi možnosti ukrepanja
DZ je sicer danes opravil drugo obravnavo predloga novele insolvenčnega zakona, s katero se precej obsežno posega v institut osebnega stečaja. Ta omejuje možnosti zlorab instituta odpusta dolgov in dopušča skrajšanje preizkusnega obdobja za najbolj socialno ogrožene kategorije dolžnikov, je pojasnil Klemenčič.

Tako novela podaljšuje roke za vložitev ugovora proti odpustu dolgov kot tudi obdobje izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. To bi bilo po novem mogoče izpodbijati še pet let po njihovi sprožitvi, razširja pa se tudi nabor, in sicer na posle stečajnega dolžnika s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom oz. posle z ožje povezanimi fizičnimi osebami.

V Sloveniji se je namreč v vse preveč primerih vzpostavila praksa, da ljudje vložijo zahtevo za osebni stečaj, nato pa prenesejo svoje premoženje na družinske člane ali povezane osebe.

Poenostavljena prisilna poravnava le še za mikrodružbe
Drugi sklop predlaganih sprememb pa se nanaša na prestrukturiranje manjših družb. Zaradi učinkovitejšega varstva upnikov vlada predlaga, da postopek poenostavljene prisilne poravnave velja le še za mikrodružbe, ne pa več tudi za majhne družbe. Meni namreč, da si majhne družbe lahko privoščijo klasično prisilno poravnavo.

V skoraj vseh poslanskih skupinah so predlog novele zakona načeloma podprli, izrecno mu nasprotujejo le nepovezani poslanci, ki menijo, da so institucije neučinkovite, postopki pa da bodo po novem dražji.

A. Č., Jolanda Lebar, Radio Slovenija

VIR